O Slapu

Slap je  strnjeno naselje ob vznožju Vipavskih brd in ima izrazito sončno lego, posebej ugodno za rast vinske trte. Vas je dobila ime po slapovih, saj je bilo zmeraj dovolj vode iz različnih potokov, ki pritečejo iz višje ležečih predelov. Zemlja je rodovitna in primerna za kmetijstvo in vinogradništvo. Zgodovinsko izročilo vasi sega že v 13. stoletje, med najstarejšimi stavbami je cerkev, ki je bila v pisnih virih prvič omenjena že 1373. Svojevrsten dokument preteklosti je ostanek glagolskega rokopisa iz začetka 15. stoletja. Ob vinogradništvu se je razvijala trgovina, saj so v 17. stoletju slapensko vino prodajali po takratni Kranjski deželi.

vinarstvo

Kulturni razvoj je sledil gospodarskemu in sredi 19. stoletja je na Slapu odprla vrata osnovna šola. 18. septembra 1873 je bila z odlokom deželnih stanov ustanovljena Deželna sadjerejska in vinorejska šola oziroma prva slovenska kmetijska šola. Prostore je dobila v graščini, ki jo je grof Lanthieri podaril šoli, skupaj z ustreznimi zemljišči za praktični pouk vinogradništva in sadjarstva.

V vasi je ohranjenih nekaj najstarejših domačij iz začetka 18. stoletja z obnovljenimi kamnitimi posebnostmi, kot so portali, vodnjaki, napisi, kar  kaže na kraško arhitekturno izročilo. Danes živi na Slapu približno 420 prebivalcev, ki se pretežno ukvarjajo z vinogradništvom in kletarstvom.

VINOGRADI

Prve zapise o slapenskih vinogradih dobimo v srednjeveških urbarjih, trto pa so najbrž v Vipavsko dolino prinesli že Rimljani. Ob poljedelstvu je postajalo vinogradništvo vse pomembnejša panoga, že v 19. stoletju so začeli načrtno zasajati vinograde. Slapenci so se    leta 1894 vključili v vinarsko zadrugo, ki je bila prva na Kranjskem in je pospeševala razvoj vinogradništva in vinarstva. V novejšem času se  odločajo za integrirano in ekološko pridelavo grozdja in tako postajajo bolj konkurenčni na zahtevnem vinskem trgu.

Zaradi ugodne sončne lege so bili vinogradi včasih le na gričevnatih legah, danes pa so trte tudi na ravninskem delu. Okrog Slapa je zasajenih približno 200 hektarjev vinogradov belih in rdečih sort.

VRHUNSKA VINA

Že Valvazor je leta 1689 napisal, da so solze vinogradov na Slapu najslajše.

Med najstarejše in avtohtone sodita zelen in pinela, med belimi sortami pa so najznačilnejše: rebula, laški rizling, malvazija, pinot, souvignon. Med črnimi prevladujejo barbera, cabernet in merlot. Po drugi svetovni vojni se je uvajalo modernejše pridelovanje, danes pa je bolj cenjeno pridelovanje vina po starih, preizkušenih metodah, ki zagotavljajo kvaliteto.

Zaradi velike ponudbe na vinskem trgu so se posamezni proizvajalci začeli povezovati, tako je znan Konzorcij zelen, v katerem so tudi slapenski vinarji. Skupno nastopajo na različnih prireditvah in vinskih sejmih.